Dve dijakinji in en dijak v spremstvu prof. Miloša Tula so se v Milanu udeležili delavnic na temo umetne inteligence! 🤖👩💻 Gre za državni projekt "Next Generation AI" v sklopu načrta PNRR.
slike dogodka
V zadnjem tednu januarja je nekaj dijakov ZL F. Prešerna sodelovalo na vsedržavnem dijaškem srečanju NEXT GEN AI Summit nazionale sull’intelligenza artificiale a scuola. Kongres je dejansko uresničitev želje italijanskih dijakov, ki so se letos poleti zbrali v Trstu v okviru srečanja G7 Youth v Trstu.
Do uresničitve zelo kompleksne in ambiciozne zamisli je prišlo po zaslugi italijanskega Ministrstva za izobraževanje in zaslužnost, ki je organizacijo dogodka financiralo s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). V končni fazi se je v priznanem in zelo sodobnem milanskem kongresnem centru zbralo preko 1500 dijakov iz celotne Italije (vsaka šola, ki se je prijavila, je lahko poslala do največ štiri dijakinje in dijake), 50 mentorjev iz najrazličnejših držav, približno 300 profesorjev-spremljevalcev in preko 50 zelo uglednih in priznanih predavateljev.
Dijakinje in dijaki so bili uvodoma razdeljeni v manjše skupine (40) in so skozi vsebinsko izbrane izobraževalne poti na koncu izoblikovali in predstavili idejo oz. zamisel, kako smiselno uporabljati orodja, ki jih nudi umetna inteligenca v okviru značilnega šolskega okolja. Glavni namen je bil torej izoblikovati pristop za pametno, etično in šoli prijazno orodje, ki temelji na virih umetne inteligence.
Usposabljanja in izobraževanja so bili deležni tudi učitelji-spremljevalci. Tudi v tem primeru je šlo za premišljeno in individualizirano tematsko pot, ki je učitelje vodila skozi različne vidike umetne inteligence; od čisto tehničnih, do etičnih, naravoslovnih, zakonodajnih in seveda tudi pedagoških vidikov uporabe umetne inteligence. V celoti so profesorji-spremljevalci opravili več kot 20 ur zelo kakovostnega izobraževanja na področju usmerjanja oz. orientacije in t.i. razvoju prečnih kompetenc v odnosu do vprašanj umetne inteligence.
Dijaki liceja F. Prešerna Martina Cante, Chiara Breda in Danijel Clara, ki jih je spremljal prof. M. Tul, so bili tako deležni zelo pomenljive izkušnje ne le z vsebinskega vidika, pač pa tudi zaradi organizacije same, katere predpogoj je bil sodelovanje, soočanje in skupno poustvarjanje.
Nedvomno je bilo srečanje na zelo visoki vsebinski in organizacijski ravni. Tudi sama struktura kongresa se je na koncu izkazala kot posrečena, saj je bil njen smisel med drugim tudi druženje in skupno delo.
Za zaključek še zanimivost in sicer, da je izbranim skupinam dijakov in profesorjev predaval priznani slovenski strokovnjak, dr. Mitja Jermol iz Inštituta Jožef Stefan, med drugim tudi visoki predstavnik UNESCA na področju izobraževanja.
MT
